Ameriška vlada, pod vodstvom administracije Trumpa, je naznanila umik od ključne odločitve iz leta 2009, imenovane »Endangerment Finding«. Ta odločitev je predstavljala pravno osnovo za številne zvezne predpise, katerih cilj je bil boj proti podnebnim spremembam in regulacija emisij toplogrednih plinov. Umik je sprožil zaskrbljenost glede prihodnosti boja proti podnebnim spremembam.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je razveljavila temeljno odločitev iz leta 2009, ki je omejevala emisije toplogrednih plinov. Ta poteza, ki mora iti skozi fazo javnega posvetovanja, naj bi vodila v obsežno deregulacijo avtomobilskega sektorja, so poročali francoski mediji.

Administracija Donalda Trumpa je napovedala preklic podnebne politike ZDA iz leta 2009, ki je urejala emisije toplogrednih plinov iz vozil ter plinskih in premogovnih elektrarn. Ta poteza naj bi predstavljala največjo deregulacijo v zgodovini ZDA. Ameriški prometni sektor bi, če bi bil država, bil četrti največji onesnaževalec toplogrednih plinov na svetu.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je razveljavila normo, ki je zmanjševala onesnažujoče emisije. Agencija ZDA za varovanje okolja (EPA) je napovedala preklic znanstvenih ugotovitev o podnebnih spremembah. Trump je bil zagovornik fosilnih goriv in skeptik do podnebnih sprememb.

Mednarodno sodišče v Haagu je objavilo mnenje, ki prvič obravnava pravno vprašanje obveznosti držav do podnebnega varovanja in morebitnih odškodnin za žrtve podnebne krize. Pred objavo mnenja je otoška država Vanuatu, ki je pobudnik mnenja, pozvala k ponovnemu razmisleku o svetovnem ravnanju z globalnim segrevanjem, saj je močno prizadeta zaradi posledic podnebnih sprememb.

Agencija Združenih držav Amerike za varstvo okolja (EPA) naj bi pripravila načrt za odpravo temeljnega znanstvenega dognanja, ki ameriški vladi omogoča regulacijo emisij toplogrednih plinov in boj proti podnebnim spremembam. Ta poteza Trumpove administracije bi odpravila ugotovitev, da emisije toplogrednih plinov ogrožajo človeško življenje z nevarnim segrevanjem planeta, kar bi končalo zmožnost EPA za boj proti podnebnim spremembam.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v video nagovoru Združenim narodom napovedal nove cilje Kitajske v boju proti podnebnim spremembam, vključno z močnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2035. Napoved je naletela na mešane odzive, saj so nekateri strokovnjaki izrazili dvom o izvedljivosti in iskrenosti zadanih ciljev. V govoru je bilo zaznati tudi kritike na račun Združenih držav Amerike.

Evropska unija je danes uradno pričela s polnim izvajanjem mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ki uvoznikom blaga na trg EU nalaga plačilo ogljične takse v višini do 85 evrov na tono izpuščenega ogljikovega dioksida med proizvodnjo. Ukrep je neposredno vplival na srbsko gospodarstvo, saj je Srbija sočasno uvedla nacionalni davek na izpuste v višini štirih evrov na tono. Namen srbske vlade je zmanjšati finančno breme svojih izvoznikov ob vstopu na evropski trg in preprečiti dvojno obdavčitev istih emisij, saj se plačani nacionalni davek upošteva pri končnem obračunu evropske takse. Novi sistem obdavčevanja je usmerjen predvsem v energetsko intenzivne panoge, kot so proizvodnja jekla, aluminija, cementa in gnojil. Z uvedbo teh dajatev želi Evropska unija zaščititi svojo industrijo pred konkurenco iz držav z manj strogimi okoljskimi standardi ter spodbuditi globalni prehod na čistejše tehnologije. Za Srbijo, ki predstavlja pomembno gospodarsko partnerico regije, ta korak pomeni nujno prilagoditev evropski zeleni zakonodaji in krepitev lastnih mehanizmov za nadzor izpustov toplogrednih plinov.

Evropska agencija za okolje (EEA) opozarja, da je kljub znatnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v Evropi od leta 1990 (za 37 %) stanje okolja zaskrbljujoče. Degradacija narave, prekomerno izkoriščanje virov in izguba biotske raznovrstnosti predstavljajo resno grožnjo. Strokovnjaki poudarjajo, da je treba pospešiti prizadevanja za zaščito okolja, saj trenutno stanje ogroža naš način življenja. Evropske države so sicer odobrile kompromis za zmanjšanje emisij do leta 2035, vendar je po mnenju EEA to premalo.

Ameriška okoljska agencija (EPA) načrtuje ukinitev obveznosti poročanja o emisijah toplogrednih plinov za tisoče ameriških podjetij, ki velja že približno 15 let. Agencija meni, da je to zgolj nepotreben birokratski postopek.

Ne glede na to, da je proizvodnja električne energije v Združenih državah Amerike bolj obremenjena z ogljikom kot v Evropi, študija Univerze v Michiganu kaže, da električni avtomobili v celotnem življenjskem ciklu proizvedejo manj toplogrednih plinov kot vozila na notranje izgorevanje. Raziskovalci so ugotovili, da električna vozila prispevajo k zmanjšanju emisij v vseh okrožjih ZDA.

Evropska unija se je dogovorila, da bo do leta 2040 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 90 % glede na raven iz leta 1990. Dogovor vključuje tudi nakup tujih ogljičnih kreditov za pokritje petodstotnega zmanjšanja emisij in preložitev emisijskih kuponov ETS2 do leta 2028. Spremembe morata uradno potrditi še Evropski parlament in države članice EU. Zaradi tega se v Sloveniji obeta podražitev energije, saj emisijski kuponi ne bodo odpravljeni, temveč le preloženi.

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

V Braziliji se je začela 30. konferenca Združenih narodov o podnebju (COP30), medtem pa podatki kažejo na resnost boja proti globalnemu segrevanju. Konferenca poteka tri desetletja po prvi tovrstni konferenci, a napredek je počasen. V ZDA medtem pričakujejo arktični zrak in snežne padavine, v Kaliforniji močan veter, v Jeruzalemu pa so zabeležili rekordno visoke temperature za november.

Evropska unija se je dogovorila o novem cilju zmanjšanja emisij ogljika za 90 % do leta 2040, kar pa je splošno ocenjeno kot blažitev prejšnjih podnebnih ciljev bloka 27 držav. Do dogovora je prišlo po dolgih pogajanjih, pri čemer so pomisleki glede trgovine in obrambe dobili prednost pred podnebjem.

Evropski parlament in Svet EU sta se dogovorila, da bo Evropska unija do leta 2040 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 90 odstotkov glede na leto 1990. Cilj bo deloma dosežen s financiranjem projektov za zmanjšanje emisij v partnerskih državah.

Agencija Združenih narodov za meteorologijo je objavila, da so ravni ogljikovega dioksida v ozračju leta 2024 dosegle rekordno raven, kar pospešuje podnebne spremembe in vodi v ekstremne vremenske pojave. Povečanje ravni CO2 je najvišje v zgodovini človeštva, stopnja rasti pa se je od šestdesetih let prejšnjega stoletja potrojila. Znanstvenike skrbi, da naravni ponori ogljika na kopnem in v oceanih slabi, kar ustvarja začaran krog podnebnih sprememb, ki jih pospešujejo človeške emisije in povečano število požarov.

Češka je, skupaj z drugimi državami, izpogajala številne koncesije glede novega podnebnega cilja Evropske unije za leto 2040, pri čemer so nekatere države končni tekst podprle. Češki minister za okolje Petr Hladík je sporočil, da je Češka kljub temu glasovala proti dogovoru, v skladu s svojo dolgoročno pozicijo. Ministri so dosegli predhodni dogovor v zgodnjih jutranjih urah.

Leto 2025 zaznamujejo pomembni pravni premiki na področju varovanja okolja, saj so podnebne tožbe po vsem svetu dosegle trinajst ključnih zmag. Deset let po sklenitvi Pariškega sporazuma in precedenčnem primeru Urgenda na Nizozemskem so sodišča ponovno odločila o ustavljanju projektov na fosilna goriva ter zahtevala revizijo nezadostnih državnih podnebnih načrtov. Pravni strokovnjaki poudarjajo, da se vzpostavlja nova globalna pravna arhitektura, ki države in korporacije sili k hitrejšemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Znanstvene raziskave in nove publikacije hkrati opozarjajo na nujnost takojšnjih ukrepov, saj energetski sektor, ki vključuje promet, ogrevanje in industrijo, predstavlja kar 75 odstotkov svetovnih emisij. Strokovnjaki, med njimi NASA-in James Hansen, opozarjajo, da se desetletja stara svarila o vplivu človekovih dejavnosti na podnebje uresničujejo v obliki ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so uničujoči gozdni požari v Kanadi in katastrofalne poplave v Južni Aziji. Kljub resnosti razmer primeri iz Norveške, ki 98 odstotkov električne energije pridobi iz obnovljivih virov, in okrevanje koralnih grebenov na Fidžiju nudijo upanje za učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe. Razprava v strokovni javnosti se širi tudi na koncept antropocena oziroma tehnocena, kar poudarja neizbrisen pečat, ki ga človeška tehnologija in dejavnost puščata na planetu.

Evropski parlament je potrdil oslabljeno različico zakona o dobavni verigi, pri čemer so glasovale tudi desnosredinske in desne stranke, vključno s frakcijami Union in AfD. Spremembe vključujejo rahljanje pravil in omejitev obveznosti poročanja o trajnosti. Zeleni so izrazili nezadovoljstvo nad izidom glasovanja.